Vošca

Potepanje tu okoli je ena sama romantika.

Je zimski vzpon na Voščo primeren za povprečnega gornika. Ponavadi pozimi obiskujem Dobrčo, Kriško goro Kališče itd. Zanima me primerjava. Hvala, plp Gašper

"zahtevnost" vosce je podobna kot hribi ki si jih nastel. le ljudi na poti je manj pot je primerna tudi za otroke (preizkuseno).
lp

Razlika je v tem, da so poti, ki si jih omenil, markirane, pot na Vošco pa ni. Če torej zapade sneg in še ni shojenih gazi, ter je snega toliko, da težko vidiš, kje gre kakšen kolovoz ali pot, lahko pride do orientacijskih težav. Sicer pa je to zelo lepa pot, da o razgledih sploh ne govorim

za orientacijske težave ni vedno kriv sneg

Danes smo prav po »počitniško« dooolgo spali, še kasneje zajtrkovali in se šele sredi dneva odpravili na pot. Tokrat na Vošco. Prvi razlog za izbrani cilj: omenjajo ga kot »razgledni balkon«….Drugi razlog: domnevali smo, da bo lepo vreme v gore zvabilo veliko ljudi in smo iskali malo obljuden in samoten cilj…Tretji razlog: Vošco bi rada obiskala pozimi, glede na to pa, da so vse poti neoznačene, sva želela malo preveriti poti v letnih razmerah, da bo šlo pozimi lažje, tudi če ne bo sledi…
Parkiramo malo nad vasjo Srednji vrh ter se mimo Jureža in Jureževe planine povzpnemo na vrh. Proti pričakovanjem pot ni ravno »sprehajalna«, je v slabih dveh urah kar treba premagati skoraj 800 višincev. Na vrhu pa….kdo bi si mislil, da tak »kucelj« premore tako božanske razglede, ki resnično jemljejo dih…
Dovolite, da citiram Klinarja, ki o Vošci pravi: »Bolj pohlevne, bolj radodarne, bolj iz skrite ljubezni delujoče materinske sredogorke zlepa ni še kje v Karavankah.« In mi mu brez oklevanja pritrdimo.
Sestopili smo proti severovzhodu na Vratca, pot na Zajčnik mimogrede »zgrešili« , ker nas je premamila lepa gozdna pot, ki poteka po avstrijski strani in kar naenkrat smo se znašli na Blekovi planini. Od tu pa samo še sestop čez Hude hleve in ob potoku Jerman spet nazaj do Srednjega vrha. Čudovita poldnevna tura!

V soboto smo se odpravili na Vošco. Lepa jesenska tura z izjemnimi razgledi. Več vtisov pa tukaj. (http://toinono.blog.siol.net/2010/11/10/vosca/)

LP
Leon

Od jutranje nebesne modrine v Ljubljani se zapeljem v pobeljeno Zgornesavsko dolino na Srednji vrh.Zjutraj ujamem še nekaj motivov gora,kasneje pa oblačnost naredi svoje.
Za Trupejevo poldne se ne odločim,zaradi južnega snega in dolinske poti v Železnici,zato se usmerim k Jurežu in naprej na Jureževo pl.,kjer uberem neko svojo direktno varianto na Vošco.Konkreten sneg se začne na 1300m,na 1600m pa ga je že čez 40cm oz.do kolen.Za hojo je težak,s krpljami malo manj.Do vrha le potegnem gaz,se malce razgledam,nato pa zaradi slabšanja vremena krenem navzdol.Pri Jureževi pl. nastane snežna ploha,ki poskrbi za idilo.V gorah je prava zima,za kar se mi ne dolgo od poletja zdi precej čudno,a je.Lepa samotna tura,ki postreže s krasnimi razgledi in varna pred plazovi.

Lepo. Še nekaj dni nazaj je bilo čisto jesensko. Mimogrede: Morda kdo ve, zakaj se Železnica imenuje tako? Proge najbrž tam ni bilo nikoli. Ali pč? :-)

V Etimološkem slovarju (izšel 2009), katerega avtor je Marko snoj, piše, da je osnova imen Železniki, Železno, Železna Kapla, Železnica, Železna Gora itd. ... železo. Podrobnejšo razlago lahko preberete v slovarju na str. 487 in 488.

Ja res, to bo treba še ugotoviti. Verjetno bi to znal povedati Gorazd.
Sicer pa je dejstvo, da so v zgodovini po celotnem področju zahodnih Karavank kopali rudo, pri čemer so za transport služile ozkotirne železnice. (Vsaj) ena je menda vodila celo na/iz Begunjščice.
Zgodovina Karavank je torej kar pestra in vsekakor zanimiva. Nad Jesenicami (Savske jame) je bilo nekdaj -dobesedno- noro (ozkotirnih železnic je bilo več kot danes cest).
..No, pa mislimo, da živimo v času nekega razvoja. Bojim se, da nismo le v času "po razvoju"..

Za tisto progo na Begunjščico vem, tudi za rudnik ob poti čez Rožo, pa tudi za znamenite rudnike nad Jesenicami. Za območje okrog Trupejevega poldneva pa nisem nikoli slišal, da bi bil tam kakšen rudnik. (Kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da ga ni nikoli bilo.)

mi lahko svetujete, je pot trenutno primerna za otroke, ali je proti vrhu premalo shojena pot?
lp Maja

Bil pred predzadnjim sneženjem gor.Že takrat je bila snežna meja precej visoko,tam na 1300m,na vrhu pa 45cm snega.Tudi sedaj je snežilo verjetno nad 1500m.Sneg se je zgoraj ojužil,talil,pa spet odebelil z zadnjo pošiljko,tako,da ga je po moji oceni le zadnjih 200v.m do vrha kar nekaj,tam 25cm južnega starega+cca20cm novega.Mislim,da je preko kmetije Jurež že shojeno vsaj do Jureževe pl.,naprej pa boste videli kako bo šlo.Če gre skupina vsaj dveh odraslih,potem ne bo problema narediti gaz do vrha.

Po ogledu spletnih kamer niti na Dobraču te višine 1700m ni več snega,tako,da ga je dež popolnoma uničil do kopne podlage,pa lep jesenski sprehod na Vošco vam želim!

Zanima me, če je pot razmočena.Ali je pot markirana?

Ne vem zakaj tako butasta vprašanja!
Če že en mesec skupi 80% dni pada dž je teren bolj težko suh.
Drgač pa zemljica je suha kot poper

Suhega terena ne bo moč dobiti vsaj še do konca naslednjega tedna.
Pot na Vošco pa ne morete zgrešiti.Sprva greste po asfaltni cesti od Srednjega vrha v levo proti zadnji Bio kmetiji Jurež.Tam zavijete mimo kmetije desno v breg,kjer prečite na senožetih še eno planšarsko bajto.Tu kar sprva na kolovoz v gozd,kjer prečite čez pručko zaporo planine.Naprej pa je pot zelo vidna.Po slabi uri vzpona na desni zaslišite izvir Smeča,kjer greste kar naravnost na zg.senožet.Nadaljujete kar naravnost in zgoraj presekate vzporedno gozdno cesto ki drži vse od Korenskega sedla do Železnice.Na cesti se obrnete v desno smer in po nekaj 100m na desni spodaj opazite Jureževo pl. 1488m.Od tu nad pl.in cesto opazite slab kolovoz in se ga držite vse do zg.pobočij Vošce.Od tam vrh ni več daleč.Srečno!

Ne pričakujem suhe poti, vendar iz izkušenj vem, da je ponekod bolj razmočeno, ne glede na padavine. Mimogrede, hvala, da si me spomnil, da je že nekaj časa slabo vreme.