Katera rožca je to?

Volk (Nardus stricta)

Vrsta: Trave
Družina: Trave

Pritlikavi šetraj (Satureja subspicata)

Pri nas uspeva podvrsta Satureja subspicata subsp. liburnica - liburnijski šetraj.

malenka, zgoraj predstavljeni poljski glavinec me je presenetil in hkrati opozoril, da sem skoraj povsem pozabila nanj in kadar sem zadnja leta zagledala v naravi zelo podobnega Fritschevega glavinca, ki je druga podvrsta C. scabiosa, sploh nisem pomislila, kaj pa če ni F. glavinec. Pa sem šla pogledat v MFS, kaj piše o razlikah med enim in drugim;
poljski glavinec:
-listi so po obeh straneh srhkodlakavi, komaj bleščeči, roglji jajčasti do suličasto jajčasti, redkeje celi
-priveski ovkovih listov od 2,5-3mm, na vsaki strani s 5-15 resicami
Fritchev glavinec:
-listi so na gornji strani goli, bleščeči, roglji suličasti ali črtalastosuličasti, izjemoma tudi celi
-priveski ovojkovih listov dolgi od 1-2mm, na vsaki strani s 6-10 resicami

malenka, a je morebiti še kakšen drug razpoznavni znak med enim in dugim, kajti od zdaj naprej jih bom vedno bolj podrobno pogledala?
Se pa na tvoji prvi fotografiji vidi suličasti rogelj na gornjem listu in tudi na ovojkovih listih precej goste resice, ki govorijo v prid večjega števila resic. O razširjenosti pa piše, da ni točno znana in da kaže, da je redkejši ta poljski.
Dodajam eno svojo fotko poljskega glavinca iz Botaničnega vrta Juliana v Trenti, ki sem jo našla v arhivu (napis je bil pod rožo) in eno fotko Fritschevega glavinca iz Tamarja.

Zlatica, pri listih sama nisem mogla ugotoviti bistvene razlike, tudi zato, ker so razlike tudi znotraj iste vrste.
Na videz so poljski precej drugačni prav zaradi daljših, štrlečih, svetlorjavih resic oz. priveskov na čašnih listih - pri fritschevem so precej krajši in temne barve, v bistvu črni.
Tudi jaz največkrat vidim fritschevega, poljskega redko. V Gradivu za Atlas flore sta dve sliki, skoraj identični: na prvi so vsi poljski kot skupina obeh podvrst, na drugi samo fritschev. Za tipsko podvrsto tako morda sploh ni dovolj podatkov, da bi ga posebej obravnavali.
Če boš šla kaj v zgornjesavsko dolino pogledat, boš gotovo še našla poljske glavince. Vidijo se že ob cesti.

LP

Ja, hvala ti za te informacije, saj sem se že malo naučila,da teorija ni vse in da sta tvoj praktični pristop in tvoje terenske izkušnje zlata vredne.

Širokolistna zvončica (Campanula latifolia)

Alpska pasja čebulica (Gagea fragifera)

Navadni bršljan (Hedera helix)

Modro kosteničevje (Lonicera caerulea)

Cevastocvetni grint (Senecio cacaliaster)

Predalpinski grint (Senecio subalpinus)

Barjanska kopišnica (Vaccinium uliginosum)

Dvodomna špajka (Valeriana dioica)

Podaljšana špajka (Valeriana elongata)

Nizka špajka (Valeriana supina)

Letos nam jo je zagodla korona , meni pa so še razne zdravstvene tegobe vzele štiri mesece, tako, da sem malo hodil v gore.Zelo rad se spominjam prelepih deset dni lani v Romuniji. Veliko rož sem posnel. Nevem točno katere sem tu lani predstavil-niti ne vem ali sem jih poskušal določiti sam ali kdo drug. Predstavil bom še enkrat najbolj uspele posnetke zvončic.Poimenoval jih ne bom.

2, 6 in 7 je alpska zvončica C. alpina. Piši adminu, naj jo doda v galerijo Cvetje.

LP

malenka hvala-bom!Albin alpska zvončica je bila res nekaj posebnega .Tudi v Avstriji sem naletel na te albine .Alpske jaz pri nas še nisem našel. Vedno jo pa najdem tudi v Avstriji .Po Mali flori Sloveniji , če se prav spomnim, naj bi rastla na Komnu in Raduhi.

Na slikci št. 8 in 9 je takoimenovana karpatska zvončica. Vsaj pod takim imenom jo prodajajo kot trajnico v vrtnarijah.Pri nas v naravi ne raste . Jaz sem jo v vrtu že imel-trenutno jo nimam.

Dal bom gor še par zanimivih gorskih rožic iz Romunskih gora.

malenka muči me ta slikca, ki sem jo posnel lani v Avstriji-mislim, da jo še nisem tukaj predstavljal-ali imam prav , da gre za oklepasti kamnokreč.Pri nas ga nisem našel.

Ja, to je oklepasti kamnokreč.