Veliki Grintavec -1949m

Lepo. A imaš z vrha kakšno sliko malega?

Takole zgleda pogled z V. Grintavca nazaj na sedlo Vršič.

Kontaktirali so me kako priti sploh do tja.Zelo enostavno. Zapeljemo se čez mejo v Trbiž, ki ga obidemo in se peljemo proti Rablju. Kmalu za Trbižem pred Pličijem( Plezzut) zavijemo z glavne ceste levo proti Remšendolu.V Remšendolu parkiramo vozilo in pri tablah se usmerimo na označeno pot do koče.Nato pa po poti 520 na greben Šoberja.Pot je uhojena, vseskozi označena. Greben Šoberja je poln ruševja in zelo razgleden.Vrh Šoberja skoraj spregledamo. Nato pa naprej po celotnem grebenu na sedlo do Vlaške škrbine(Portella)-1798m.Od tam pa na desno proti Velikem Grintavcu.Pot na ta vrh ni nič posebnega -je malo strmejša, v mokrem so trave nevarne za zdrs.V divji svet pod Rabeljskimi špicami zaide bolj malo pohodnikov.Kdor ima rad divjino je kraj za njega. Ob lepem vremenu je užitek popoln.

Govor je o Vraški škrbini in ne o Vlaški. Ta škrbina ni izhodišče za vzpon na vrh, kot je zgoraj opisano.
Z Vraške škrbine nadaljujemo levo po markirani poti v smeri sedla Čez Stože. Na desni kmalu opazimo stezico, ki nas pripelje na sedlo med Vršičem nad Mangartsko planino na levi in mejnim grebenom V. Grintavca na desni. S tega sedla (sedlo Vršič) začnemo vzpon desno po strmih travah in skrotju na V. Grintavec.

Janez, mali je na drugo stran, ampak hvala.

Drži lynx. Proti Malemu G. sem šel gledat po grebenu, a sem kmalu obrnil, ker je preveč kosmato. Ob naslednji priložnosti.

Nanj je pomoje lažje prek sedla med obema, samo tudi sam še nisem šel pogledat od blizu.

Kot že rečeno, včeraj čudovito popotovanje iz doline Remšendol preko razglednega grebena Monte Sciober, nato v smeri sedla La Portella na vrh Velikega Grintavca, povratek pa preko sedla Čez Stože na Mangartsko planino. Dan je bil popoln!

Hvala Janez za točno razlago! Zgleda ,da sem si pot od konca grebena Šoberja narobe razlagal.Slikca 10 pa prikazuje spust z sedla Vršiča po desni strani navzdol, po levi pa smo šli gor.Tisti spodmol pa je spodaj pod sedlom.Mislim, da sem to prav povedal.

Skupaj bomo že našli pravo pot.
Drži, na fotografiji št. 10 je prikazan sestop s sedla Vršič po vzhodni strani. Kot si napisal, ste se na sedlo Vršič povzpeli po zahodni strani, kjer je tudi spodmol.

Moj, skromen nasvet...večina za pristop do planine uporablja pot 520, a je 518, ki gre iz Belega potoka praktično vzporedno, veliko, veliko lepša, manj strma, "oskrbovana z vodo" (vsaj to nedeljo je bilo tako) in predvsem bolj razgledna...

@Velkavrh je napisal: "Kontaktirali so me kako priti sploh do tja.Zelo enostavno".

Enostavno pred Trbižem za galerijo zaviješ levo v Male Rute in naprej proti Remšendolu, zakaj bi se vozil okoli riti v žep .

Najlepši dostop do planina Kolja jama je seveda po poti 520, 518 se uporablja za sestop, ker gre direktno dol, obe pa potekata večinoma po gozdu, tako, da razgledov praktično ni, razen nekaj malega na greben od Schoneka do Kope.

Sem šla gledat v lanski vodnik Julijske Alpe:
Skupini Mangarta in Jalovca (Jože Drab)in zasledila, da je Grintavec v bistvu dvoglavi vrh in sicer zahodni vrh Veliki Grintavec (1943 m) višji od svojega vzhodnega soseda Malega Grintavca (1919 m). Med njima je lahko prehoden travnat greben, s katerega je 5 min do vrha malega. Tako, da je na Janezovi sliki verjetno res Mali Grintavec, na katerem sem spotoma pri spustu z VG videla tudi mejni kamen.

Tista kota takoj nad sedlom ni poimenovana, vsaj jaz nisem nikjer nič videl.

Bo potrebno ponovno v te konce, da razčistimo kje je kaj.

Čudovito je tod pozimi, ko je rušje pod snegom in so grape narejene:

http://www.primorskestene.com/koritnica/skrivnostni-svet-predelskih-vrsicev/grintavec-1943-m/jugovzhodna-stena

Danes iz Rablja po poti št. 511 do sedla La Portella ter na vrh, ob sestopu še ovinek do sedla Čez Stože ter nazaj po smeri vzpona.
Pot do sedla lepo označena, za naprej proti vrhu pa ste že tak vse napisali, vpisni zvezek na vrhu je v škatli premočen, da kar teče.

Začnem Mangartska planina in gor do sedla čez Stože, nato levo kakih 5-10 minut hoje in gor v levo po grapi na sedlce. Povzpnem se desno na predvrh in nadaljujem še naprej na Veliki Grintavec. Sledi so, rušje je obžagano, sestopim po isti nazaj do sedla. In se povzpnem po vidni stezi proti jugu, vzdolž, a že po minutki zavijem v grapo in na vrh Vršiča. Sestopim pa po strmih travah. Ko se vrnem na sedlo Čez Stože grem še proti Mali Ruši, ki pa se je izkazalo za naporn vzpon, saj poti ni, rušje ni obžagano in začetni del je plezanje I.stopnje. Nekak se prebil čez rušje na vrh Male Ruše. Razgled odlični. Po malici, razgledovanju, sestopim mal na direkt dol, da pridem na začetni skalni del in sestopim nazaj na Mangarstko planino.

Pot 511 iz Rablja do Vraške škrbine je v začetku precej zaraščena, letnemu času primerno, kaj hitro pa postane prijetna gozdna pot. Strma je še vedno, odkupi pa se s prijetno senco v zgodnjih jutranjih uricah . Nekaj najinih ciljev je kljub temu kasneje odnesla sopara. Povzpela sva se na netežaven Šober in slabo uhojen, ne čisto enostaven Vršič. Za ta dan je bilo to dovolj.