Vodnikov dom, Tržaška koča na Doliču, dom planika pod Triglavom

Danes sem obiskal še preostalo triglavsko kočo, ki jo nisem še nikoli-Tržaško kočo na Doliču.
Začel sem na parkirišču v Krmi. Na travnati ravnici Vrtača pa na desno proti Bohinjskim vratcem. Odcep je slabo označen, premore le eno leseno tablo na kateri komaj preberemo kam gremo. Vzpon na vratca je malo zoprn zaradi melišča. Ker je bilo zgodnje jutro ni bilo vroče. Na vrhu pa sem se odločil, da grem pogledat kako zgleda Vernar, ki je opisan kot brezpotje, kvečjemu neoznačeno potjo- piše zelo zahtevno. Res so visoke trave in je treba zelo paziti predusem pri sestopu. Danes sem prišel samo do predvrha, ker se je vreme poslabšalo-močan veter in prve kaplje, ki se na srečo niso razvile v dež. Zato sem raje končal vzpon in sestopil. Od predvrha naprej je treba prvo se malo po skalah spustiti in nato nadaljevati po grebenu do vrha. Morda samo kakih dvajset minutna hoje. Bom probal kako drugo leto priti do vrha. Nadaljeval sem sestop k Vodnikovi koči in takoj naprej dol na planino Velo polje. Do Tržaške koče na Doliču pa je pot dolga okrog tri ure. Kočo sem prvič videl v živo, si privoščil enolončnico in naprej proti Domu Planika pod Triglavom. Pot postreže tudi z jeklenicami. Traja okrog ure in pol. Tu je bilo toliko planincev, da se sploh ni moglo v kočo. Pihal pa je tudi zelo močan veter. Nasploh so bile danes vse tri koče natrpane s pohodniki-tudi veliko tujcev. Usmeril sem se navzdol na Kurico v Krmo. Na planini Pangrščaci ni vode. Je pa voda ponovno na parkirišču v Krmi-zelo dobrodošla, da se malo osvežimo.