Prejšnjo sredo(13.11.) sem se odpravil na sosednji Mali Karman(Monte Quarnan), ki ga od Velikega Karmana loči sedlo Predol(Foredor).
Zjutraj parkiram pri vhodu v staro jedro Gumina(Gemona) in se sprehodim skozi kratek cestni tunelček za katerim se začne pot 716(malo je treba poiskati začetek). Najprej se pot v serpentinah vzpne do križišča kjer zavijem desno(levo Monte Glemine - lep razgled na Gumin). Hodim ob pobočju, ki je popolnoma skalnato, le tu pa tam rase ven kak grm ali drevešček. Nenavadno, glede na to da sem ravnokar prišel iz gozda in da sem komaj nekje na 500 nmv. Potem se seveda spomnim na potres leta 1976, ki je prizadel te kraje. Jarek, ki je vmes med potjo in pobočjem je verjetno preprečil da bi se skale zvalile na mesto.
Že do sem pot ni bila ne vem kako strma, od tu do razcepa dveh poti na vrh(križišče s potjo 715 iz Montenarsa) pa je skoraj ravna in sploh do vrha(razen na grebenu) ni naporna(če se seveda držimo markirane poti
). Do razcepa pridem v dobre pol ure. Od tam se že vidi vrh s kapelico. Tu malo posedim nato pa se odločim za desno pot(nadaljevanje 716, levo 715), da naredim krog nazaj v Gumin. Ko hodim pa me zamika, da bi vrh naskočil kar brezpotno. Na primernem mestu zapustim markirano pot 716( ta naprej pripelje do križišča s potjo 714, kjer se gre levo na vrh). Šibka stezica, ki ji skušam kolikor se le da slediti, priča da gre za kar priljubljeno bližnjico.
Je pa malo naporna in proti vrhu se je treba tu in tam malo prijeti in morda ni ravno za vsakogar. Na markirano pot 714 na grebenu stopim kake 10-15 min. pred vrhom. Kapelica na vrhu je posvečena spominu padlim v vseh vojnah. Po potresu je bila obnovljena. Dobesedno pred nosom je seveda Veliki Karman z vsem svojim grebenom do Laneža in naprej do Terske doline. Tudi greben Kobariškega stola, ki sem ga prehodil teden dni pred tem, se lepo vidi. Na jugu se razprostira neskončna ravnina. Mali Karman je v bistvu zadnji vrh čez tisoč nmv(točneje 1372) v italijanskih Predjulijcih. Od tu naprej so samo še ravna prostranstva Padske nižine. Na vzhodu se vidijo Predkarnijci in Furlanski Dolomiti.
Sestopim po drugi strani grebena do zavetišča tik pod vrhom in do ceste, ki pripelje iz Gumina. Ker zgrešim odcep poti 717, pridem do neke kmetije. Ker ne želim trapati do Gumina po cesti, skušam priti do sedla Predol(kjer je križišče s potjo 713 na katero bi prišel iz poti 717). Ker je slabo označeno spet malo zaidem a takoj ujamem nemarkirano potko(v bistvu bi moral iti direkt od kmetije navzgor). Na tej potki pa je bilo polno izruvanih dreves, ki so oteževala prehod. Domnevam, da je dva dni prej tu še močneje pihalo kot pri nas in so to posledice.
Končno pridem do sedla in križa na njem. Smerokazi na njem so zelo zanimivi.
Kolikor vem iz njega pelje le ena markirana pot na Veliki Karman(Monte Cjampon), smerokazi, ki kažejo v tisto smer pa so kar trije. Po prvem smo na vrhu v 1h50, po drugem v 1h30 in po tretjem v 0h50.
Kdor je dosti vozil po italijanskih cestah, ve da je tudi situacija z italijanskimi cestnimi smerokazi podobna.
Usemerim se torej na pot 713 za Gumin. Po poti dol vidim v breg še veliko podrtih dreves, nekaj jih otežuje tudi prehod po poti. Pridem do gozdne ceste, ta pa je bila na nekem mestu pretrgana saj jo je zasul plaz. Zopet iščem nadaljevanje poti 713, no potem jo ucvrem kar po neki kolesarski potki in se malo še izgubljam po brezpotjih in potem tik pred mrakom prispem do izhodišča za oba Karmana iz te smeri. Pridem do prvih hiš v Guminu nato pa po kakem kilometru pešačenja nazaj do starega jedra. To je bilo po potresu obnovljeno, a ker so v zgodovinskem stilu obnovili le glavne kulturne spomenike ostalo pa v sodobnem, spominja na podobno obnovljena nemška mestna jedra, kjer so v podobnem slogu obnavljali po vojni ko je bilo vse razrušeno.
Najprej se ustavim pri cerkvi, ki so jo na pol porušeno ohranili v spomin. Podobno cerkev sem, kolikor se spomnim, videl tudi v sosednji Pušji vasi(Venzone - na drugi strani grebena Velikega Karmana). Po piru v bližnji trgovini skočim še v muzej posvečen potresu. Tam sem sicer že bil a vseeno me prevzamejo slike porušenih stavb, ljudi pod šotori,... Zabeležene so tudi izjave ljudi. Tako je nekdo rekel: "Prejšnji dan sem ravno poplačal graditelje moje hiše, naslednji dan je ni bilo več..."
Ker je bila katedrala zaprta jo kar mahnem proti avtu in preko Trbiža(sladoled
) domov.