Hoher Trieb /Cuestalta 2199m preko Klaine Trieb /Punta Medatte 2096

V nedeljo 08.07 sem za začetek dopusta načrtoval večje podvige v Karnijskih alpah a me je vremenska napoved od tega odvrnila.Ostal je rezervni načrt in sem se zjutraj odpeljal preko Gorenjske in Korenskega sedla naprej v Ziljsko dolino.Po Šmohorju sem se peljal naprej še 24 km do Oberes Gailtal in v vasi Dellach zavil levo proti glavnemu grebenu Karnijskih alp.Mimo ogromnih okroglih skladišč " ne vem česa" sem se peljal do vasi Waidenburhg in na začetku nje zavil levo na gorsko cesto za Zollner see hutte.Kakšen km je cesta še asfaltirana do manjšega naselja nato pa se nadaljuje solidna makadamska cesta ,ki me je v nešteto ovinkih pripeljala na skoraj že polno parkirišče pod kočo Zollner see hutte oz Dr.Steinwender hutte na višini 1700m.Mimo koče sem prišel do poti, ki je vodila proti Klaine Trieb 2096m s katerega sem se ob pomoči varoval spustil do škrbine med K.Trieb in H. Trieb.Tu se hrib takoj postavi pokonci a s pomočjo varoval-neprekinjenih pletenic napredujem hitro.Vmes pomislim , da morda ne bi bilo slabo, če bi na podobne ture vzel s seboj tudi čelado.Čeprav je nekaj klinov izruvanih to ne zmanjšuje varnosti saj je zajla ves čas povezana in pač drži kak višji klin.Malo višje ,ko se stena še bolj postavi pokonci pomislim , da bi si morda na stara leta vseno lahko omislil kak samovarovalni komplet in ga predvsem vzel s seboj.Že blizu vrha je ležala na polici zvita vrv privezana na zajle a jo je nekdo potegnil gor.Na vrhu sem bil dolgo sam ,dokler ni prišel z juga možak in me pozdravil "živjo".Pomislil sem da je Slovenec a je bil Italijan , ki je nekako vedel od kod sem jaz????.Sestopil sem po drugi poti ,ki se le malo bolj zahodno mimo vojaških objektov iz I. svetovne vojne spusti na izhodišče.Da bi šel domov je bilo prezgodaj in sem šel do jezera Zollner see in naprej po skoraj vodoravni poti v smeri planine Waidegger.Po kakšni uri hoje sem se obrnil in vrnil do koče Zollner hutte in se dogovoril za prenočišče.V koči smo prespali le štirje samohodci in se za večerjo vsedli za isto mizo in zanimivo klepetali.Mlada Dunajčanka je prišla od Mokrin v tem dnevu in je nasledni dan po poti 403 nadaljevala za Wolaya see.Nizozemec je začel v Trstu - Milje in se po poti Via Alpina preko Slovenije v 14 dneh prebil do sredine Karnijcev.Tretji je Švicar ,ki hodi po vseh mogočih poteh in transferzalah Evrope in Sveta brez fotoaparata in mobitela,medtem ko mu žena doma vodi podjetje.Enkratno Zanimivo da so vsi trije kar dobro poznali Slovenijo.Za presenečenje je poskrbela še kelnarca sicer študentka pedagoške akademije iz Kotschah Mauthen , ki me je vprašala : " A boš župo jedel?".Slovenščino jo uči babica in jo zna le malo.Kljub temu da razen Nemščine še odlično goovori Angleščino in Italijanščino naj ji bi prav Slovenščina pomagala do službe v pedagoškem poklicu.Upam da nisem preveč dolgočasen še z opisom ljudi ,ki jih srečujemo na naših poteh.Mislim da bom v bodoče v Karnijske alpe zahajal vsaj za 2 dneva saj sem do sedaj z enodnevnimi izleti stalno le nekam hitel, ker že vožnja iz Ljubljane vzame dosti časa.