Creton di Clap Grande (2487)

Po delovnem vikendu, ki se je kar nekaj časa odvijal tudi v zraku se je bilo treba malo sprostiti. In kje bi bilo lepše kot v gorah. S kolegom sva si ga ogledovala že prejšnji teden s Cretona di Culzei. Tokrat se po obveznem kapučinu in rogljičku v Villi Santini zapeljeva v dolino Pesarina do Pian di Casa. Sledil je prijeten enourni vzpon do koče Fr. De Gasperi, ki stoji na lepi razgledni terasi. Kratek počitek, potem pa naprej pod krasna ostenja Cretonov. Pod vstopno grapo na forc. Alpina zavijeva po stezi pod steno v levo, ter navzgor do razcepa dveh označenih smeri. Midva sva zavila v desno. Sprva je grapa precej razdrapana in krušljiva, zato je treba biti previden, višje postaja bolj kompaktna in tudi vse ožja. Prvi del je lažje plezanje, ki se postopno stopnjuje tja do dobre II., lahko tudi malenkost več. Najtežje mesto je nad skalo, ki se je zagozdila v grapi, tam se je potrebno kar krepko potegniti čez, pa tudi varovanje z vrvjo ni odveč, sledi še kratek ne pretežaven del, potem pa manjša škrbinica s katere zavijeva prečno v desno in kmalu se pokaže križ na vrhu. Sledi še nekaj 10 m lahkega plezanja in odpre se čudovit razgled. Kmalu zvoni poldne v Granvilli, na bližnjem Creton di Culzei ozreva osebo in si pomahamo. Potem, pa previdno sestopiva, na dveh mestih se spustiva ob vrvi. V koči De Gasperi je oskrbnik Nilo že v svojem elementu, popijeva pivce, pozanimava se za naslednji vrh, ki stoji bolj zahodno od obiskanega in počasi odrineva v dolino.