Crode dei Longerin (2523 m) in Monte Schiaron (2246 m)

V načrtu je bila Cima Palombina, Cima Vallona in Cresta Piturina, ampak nad Lešansko dolino je vztrajno rosilo iz megle, zato sva podaljšala do Silliana, od tam v Sexten, pa preko passo Monte Croce di Comelico in po istoimenski dolini v smeri doline Piave, vendar sva že pred San Stefano di Cadore zavila v levo nazaj v hrib in se preko vasic Casada, Costalissoio in Costalta zapeljala do forc. Zovo z istoimensko kočo (1606 m). Od koče Zovo sva šla dobre pol ure po cesti proti Monte Zovo, potem pa zavila v desno po poti 165 na Piani di Vissada. Tam prečila širne travnike in dospela na označeno pot 195, ki pa je v zgornjem delu bolj brezpotje in se povzpela najprej na srednjo špico (I.), zatem pa na južni vrh. Prijateljica, ki je tam bila že lani (ena od dveh Slovenk, ki sta vpisani od leta 2006) nama je svetovala sestop po neoznačeni poti, kar sva tudi storila in se nižje spet priključila na pot 195. Seveda sva izkoristila bližino še ene razgledne gore in se povzpela še na Monte Schiaron, sestopila sva po brezpotnih travah do poti 169 in se vrnila na Rif. forc. Zovo. Lepa krožna tura, ki pa zaradi megle ni nudila nobenih razgledov, zato pa razlog več, da se tja še vrneva, čeprav sem se tam okoli pred dvemi leti že potikal.