Monte Tuglia (1931 m)

V nedeljo je snežilo in nad 2000 m, ponekod tudi nižje je zapadlo nekaj snega. Izbrati je bilo potrebno primeren cilj pa tudi vreme. Po pripravi sva ugotovila, da ne bova prav nič prepozna če greva opoldne v Karnijske Alpe. Izhodišče biatlon center (Centero Biathlon)med Forni Avoltri in Cimo Sappado. Parkirišče prazno, oznake so tam bolj revne, zato med množico cest (tekaških prog)komaj najdeva cesto z markacijo, nekoliko višje prideva na stezo z oznako 227 (diretta Malg. Tuglia). Pot ni bila videti shojena, pa tudi kar nekaj dreves je bilo podrtih čez pot, višje pa pravi vetrolom in gozdarska žičnica. Ko sva se prebila čez vse prepreke sva stopila na območje planine in na nekem drevesu najdeva napis, ki opozarja na podrto drevje in to že vse od leta 2008. Na planini srečava tri delavce, ki pridno obnavljajo stan, ko jih povprašava za nadaljevanje proti vrhu, ne znajo odgovoriti. Malo se sprehodiva pod vznožjem in najdeva stezico (sentierino), ki seveda ni označena, začetni del vzpona je še dokaj lagoden, čeprav gre strmo navzgor, sledi odsek precej strmih trav (v mokrem velika nevarnost zdrsa), v vršnem delu je nekaj rušja, kakšnih večjih težav pri vzponu pa nisva imela. Razgled s te med naokoli bolj znanimi vršaci je seveda nadvse imeniten. Z vrha sva sestopila na planino in po dostavni cesti nazaj na izhodišče.