Torre Clampil - Via Ferrata dell'Amicizia - Winkel turn

Ferata "Amicizia Nassfeld Pramollo" je tiste vrste,ki naredi vtis z globokimi pogledi pod nogami . Potegnjena je čez ostenje Winkel Turma in mestoma preide iz navpičnice še malo v smer previsa . Zaradi tega dosega E stopnjo po avstrijski lestvici in bo nedoraslemu snubcu hitro pokazala zobe . In kje se nahaja . Na prelazu Mokrine na desni strani Konjskega špika. Za sladokusce .

Pozdrav, Bagi

že objavljeno
http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?aut=1&gorovjeid=27&id=1961

Uau, bagi, lepa tura in super slikce

Lep dan in lepe slike...bila lani, a žal vrh v megli, da ni bilo razgledov.
Se strinjam s tabo, da je upravičena stopnje E

Na izhodišču v ovinku pri opuščeni kasarni Marta Laritti je dobrih 40 cm snega. Gaz proti Baiti Winkel je narejena.
Od Baite naprej je gaz zapihana, gor do macesnov je še nekaj suhega snega, višje večinoma povsem trda kloža, ponekod nekaj napihanca. Med balvani je treba kar malo počarati, da se najde prehod. Pobočja pod Clampilom so večinoma trda, potrebna je previdnost, srenači dobro opravijo delo.

Zadnjo grapco greva seveda peš, s pomočjo cepina, koristiva stare stopinje. Zgoraj na škrbini se Rafko odloči še za vzpon na vrh "stolpa" Torre Clampil. Jaz se v tem času pripravim na smučanje. Snega v grapi je malo, smučanje otežkočeno, spodnji del je seveda širši in lahko se zavija. Glede na količino snega sploh ni tako slaba smuka, še najlepše, ko se pričnejo macesni.

Z nekaj vmesne hoje (8 minut) prismučava do avta. Mraz, kaj pa je to, če bi občasno ne zapihalo, bi nama bilo še vroče.

Zaključila sva seveda na prelazu Mokrine v restavraciji Da Livio ob dobrem kuhančku.

So zelo prijazni, vsak bo tam dobrodošel.

Lepe kraje je vredno večkrat obiskati.

Pričnemo pri opuščeni kasarni Marta Laritti in sicer tako, da pri avtu stopimo na smuči in jih do Baite Winkel snamemo za kakih 5 minut hoje, naprej smo ves čas na smučeh, pseh in v zadnjem delu tudi na srenačih. Snamemo jih šele tik pod grapo. Gor gremo seveda peš in s sabo nosimo tudi smuči. Toplo sonce, rahlo odpuščen sneg, pa ne čisto povsod, odlična družba. Na Škrbini posedimo, pomalicamo, se pofotkamo in pripravimo za spust. Odsmučamo grapo, malo oddrsavamo, zatem pa sledi samo še veliko uživanja in to izključno le zase.

Čisto prava spomladanska turca v idilični dolini med Konjskim Špikom in Clampilom. Tudi majhna količina snega je bila povsem dovolj za zelo dobro smuko.

Prvi postanek je bil na sedlu Mokrine pri Liviu, drugi majčkeno daljši pri Mazzolinijevih na Trbižu, povsod zelo prijazni.

Za ogrevanje greva po cesti do Baite Winkel, potem pa gor proti Madrizzam. Nad nama je meglen pokrov, a tu in tam se vendarle pokaže nekaj modrine. Ko pa prideva na vrh se naenkrat odpre, nebo in pogled na okoliške gore. Po na novo urejeni sprehajalni poti se napotiva pod steno dveh Stolpov Winkla in Clampila. Sledi kratek postanek, nase navlečeva plezalne pasove, varovanje, čelado in v steno. Via ferrata Torre Clampil je povsem športna ferrata, kjer težave naraščajo z višino preplezane stene. Tukaj s starostjo nič ne pridobiš, kljub vsemu sva na vrhu zadovoljna, da kljub 50 križem in še nekaj čez še zmoreva. Na vrhu posediva, malicava, potem sestopiva dol na sedlo Contin in po istoimenski pot na vrh Cavalla, katerega le prečiva, potem pa naprej preko Pricota po vzhodnem grebenu na sedlo Pridola in dol do baite Winkel. Lep krog je zaključen, sledi še nekaj ceste do avta.

danes sva tudi midva obiskala,te čudovite kraje in se podala v ferato Torre Clampil,ferata je super,lepo zavarovana predvsem pa je dobro luftik in če malo pogledaš okoli sebe lahko prišparaš tudi rokeprilagam še nekaj slik

Navpična, adrenalinska ferata, ne najbolj primerna za kratke noge . Tudi ni ravno obiskana, čeprav nam je blizu. Na Mokrinah oziroma Nassfeld-u jo najdete. Zvrhan koš užitkov ponuja, poskrbi za potno čelo in globoke poglede . Link na opis ….. http://www.hribi.net/izlet/mokrine___nassfeld_torre_clampil_ferata_amicizia_nassfeld_pramollo/27/1830/3411 ...

Iz Italije na Mokrine zaradi podora kamenja zaenkrat še ne boste prišli ( stanje 10.06.2016 ). Tudi dostop od parkirišča do zadnjih smernih tabel za ferato se je v nekaj letih od prvotnega opisa kar spremenil. Če vam zmanjka markacij, je vaš cilj gornja postaja sedežnice oziroma levo za hribom na katerem stoji. Smerne table so spodaj ob umetnem jezeru v bližini nasipa. Dostop do ferate od tod naprej je še vedno tak kot v opisu. Slabo označen z rdečimi pikami da ne zaide vsak sem

Ferata je taka kot je vedno bila. Zahtevna, čudovita, s previsnimi deli E kategorije . Na občutljivem mestu je trenutno izpuljen klin, kar zahteva nekaj dodatnega pretegovanja. Izhodov ni, selekcija nastopi že na vstopnem delu. Kdor ima že tu težave naj vzpona NE nadaljuje. Zahtevnost se z višino stopnjuje. Vponka za počivanje je skoraj obvezna.

Povratek z vrha Torre Clampil je lahko desno čez Winkel turn ali levo v smeri sedla. V obeh primerih je nekaj nezahtevnega poplezavanja.

Vzemite si še čas za sprehod ob jezeru in oklici. Videli boste kaj je turizem z Veliko začetnico. Simpatičen, nemoteč, z veliko dobrega okusa .

Izgleda kar pokončna in tehnično zahtevnejša od nam bolj znanih (Železne kaple in pa Cjajnika)

Slikovit opis. Bravo generacija.

Zlezli obe ferati v Nassfeldu: https://bojanambrozic.com/2017/10/08/ferati-v-nassfeldu/

V iskanju hladu in potešitve radovednosti sva se odpravila na Mokrine / Nassfeld. Zanimalo naju je kakšna so snežne razmere tam okoli, prvotni plan pa je bila ferata Amicizia na Torre Clampil. Že od daleč sva videla snežišče pod vstopom v steno, od blizu pa se je pokazala še težko prehodna krajna poč. Zaradi vprašljivih rezultatov nisva želela izgubljati časa s premagovanjem le te, ampak sva raje obiskala bližnji vrh Madritschen in kopno ferato Daumling čez cesto na sosednjem bregu. Tudi ta je čisto dovolj atraktivna za samostojen obisk .

Cesta do Mokrin skozi Italijo je prevozna BP, glede Corone naju ni nihče povohal niti v Ratečah, niti na Mokrinah. Tudi tu je namreč sedaj kontejnerski mejni prehod.

Opisano stanje se nanaša na 25. Junij 2021

Vstop v ferato ni več problematičen, saj je krajna poč dovolj široka za normalen dostop. Ferata zračna, pokončna, stopnjuje težavnost. Skala čvrsta in bogata z oprimki. Poličke med pokončno gladkimi skoki pridejo prav za počitek. Tudi popkovina bi bila lahko uporabna v zadnjem, težjem delu. Sestop poteka po grebenu, kjer je zaradi strmine in možnosti zdrsa potrebna koncentracija do melišča pod steno. V splošnem lep direkten vzpon

Po dobrih šestih letih sva ponovno obiskala atraktivno ferato dell"Amicizia . Še vedno je strma in v zgornjem delu previsna, le leta se ji že malce poznajo. Spodaj je nekaj skob pokrivljenih od kamenja, višje so v dobrem stanju. So pa v najtežjem delu izrazito daleč ene od drugih, kar lahko marsikomu oteži napredovanje. Jeklenice so nekje ohlapne, drugje lepo napete. Vpetja so praviloma na velikih razdaljah, tako da si zdrsa kljub varovalnemu kompletu tu ni pametno privoščiti. Padec je lahko precej dolg, gumi blažilcev na jeklenicah pa žal ni nikjer. Ferata je precej senčna, zato znajo prsti v hladnih dnevih rahlo protestirati .

Od Torre Clampil-a sva nadaljevala še na Veliki Koritnik, kamor sva se povzpela po poti 416. Ta je vse do vrha super označena. V najtežjem delu je poplezavanje do dvojke z odličnimi stopi in oprimki. Sestopila sva se po ferati Crete Rosse, do katere je nekaj več dela z iskanjem markacij. Varovala v ferati so v dobrem stanju.

Precej novosti je na parkirišču na avstrijski strani. Tik nad njim gradijo ogromen apartmajski kompleks, tako da je vstopni del pohodne poti spremenjen. Vstop je nad ogromnim belim šotorom, označen pa je z novo smerno tablo. Ta te usmeri čez namenske mostiče za varen prehod mimo gradbišča. V nadaljevanju poti je vse po starem.

Cesta do Mokrin iz smeri Italije je bila v času najinega obiska prevozna brez problema, priporočam pa parkiranje na italijanski strani. Na avstrijski je namreč vse polno težke mehanizacije in tovornjakov, ki jim je cesta in parkirišče poligon za manevriranje.

40