Hribi.net
Hribi.netSlovenski splet
Registracija Navodila
uporabnik: geslo:  avtoprijava 
English Hrvatski Novice Arhiv novic
Novice

12.8.2019 Vse več tujcev v dobro obiskanih...

Vse več tujcev v dobro obiskanih slovenskih planinskih kočah.

Prva polovica poletne planinske sezone 2019 v slovenskih planinskih kočah je uspešna, vrhunec pa je pričakovati vse do konca avgusta, če bodo vremenske razmere naklonjene obisku gora. Oskrbniki opažajo vse večji obisk tujcev, ki jim bo v pomoč pri načrtovanju poti tudi nov vodnik po Slovenski planinski poti v angleščini. Planinska zveza Slovenije (PZS) je s planinskimi kočami vključena v dva evropska projekta - Life SustainHuts uvaja nove in izvirne energetske rešitve, Alpe Adria regija doživetij pa strateško usmerja trajnostni turistični razvoj Karavank -, prav tako je letos 28 planinskih koč opremila s posebnimi plastificiranimi zemljevidi.



Slovenijo prepreda mreža več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov s 7.400 ležišči in več kot 10.000 sedišči. Po zadnjih podatkih slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, med njimi je vse več tujcev. "Leto 2018 je bilo za planinske koče relativno uspešno in tako postavilo merila tudi za letošnjo sezono, čeprav z verodostojnimi statističnimi podatki ne razpolagamo. Pri oceni letošnje planinske sezone se moramo zavedati, da je ta močno odvisna od avgusta in septembra, na obisk gora pa ima velik vpliv vreme. Koče, ki so odprte že od aprila, beležijo v tem trenutku celo malo manjši obisk in slabši rezultat kot v enakem obdobju leta 2018, medtem ko visokogorske koče, ki so se zaradi zapoznelega spomladanskega snega odprle s časovnim zamikom, julija dosegajo rezultate na ravni julija 2018. Če bodo ustrezne vremenske razmere, lahko pričakujemo planinsko sezono na ravni leta 2018, seveda pa so možna odstopanja med posameznimi kočami, predvsem nižje ležečimi," pojasnjuje podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen.



Planinska zveza je trenutno partner v dveh projektih Evropske unije, v katerega so vključene tudi planinske koče. Projekt Life SustainHuts je usmerjen k zniževanju emisij ogljikovega dioksida v naravnem okolju z uvajanjem novih in izvirnih energetskih rešitev na podlagi obnovljivih virov, cilj projekta Alpe Adria regija doživetij pa je strateško usmeriti trajnostni turistični razvoj Karavank na obeh straneh meje v specializirano zeleno turistično ponudbo. "Kot demonstracijski objekti za Life SustainHuts so vključene planinske koče v Španiji, Italiji in Sloveniji. Julija 2019 smo v okviru projekta povsem na novo vzpostavili sistem samooskrbe z električno energijo na Pogačnikovem domu na Kriških podih. Elektrika se pridobiva prek solarnih panelov in male vetrnice za proizvodnjo električne energije. S to investicijo ne bo več potrebe po uporabi agregatov, ki predstavljajo veliko potencialno okoljsko nevarnost, kar je še posebej pomembno za občutljivo gorsko okolje, kot je npr. Triglavski narodni park," razloži strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar in oriše tudi Alpe Adria regijo doživetij: "Poudarek je na razvoju produktov pohodništva, kolesarjenja in mehkega zimskega turizma. V okviru projekta smo izvedli investicije v planinskih kočah v Karavankah: v Koči na Golici je urejena info točka, Koča pri izviru Završnice je pridobila leseno notranjo opremo in ogrevalni sistem, v Domu na Zelenici, Domu na Kofcah in Domu pod Storžičem je nova oprema za oskrbo planincev in turnih kolesarjev. Vzpostavili bomo turnokolesarsko pot Trans Karavanke, ki povezuje Tromejo in Jezersko, obnovljene bodo tudi določene markirane planinske poti v Karavankah, ki povezujejo dolino z grebenom Karavank, kjer poteka panoramska pot."



"Največja prednost, da smo vključeni v projekt SustainHuts, je za nas to, da imamo na voljo dovolj električne energije, največja razlika je v tem, da letos agregata sploh še nismo potrebovali, prej pa ob slabšem vremenu vedno, in kaže, da ga tudi ne bomo. Glede ekoloških vidikov tudi sicer spodbujamo obiskovalce, da prinesejo svojo posteljnino, da zmanjšamo uporabo naše sveže posteljnine, ki jo vozimo prat v dolino," iz prve roke izvemo od oskrbnice Pogačnikovega doma na Kriških podih (2050 m, PD Radovljica) Maše Stanič, ki se pohvali tudi z zelo dobrim obiskom: "Julij je bil v naši koči verjetno rekorden po obisku, pa tudi v začetku avgusta je velik vrvež, vse imamo zapolnjeno. Vsako leto je več tujcev, oni so tudi tisti, ki pridejo kljub napovedanemu dežju. V začetku poletne sezone je že tradicionalno več tujcev, avgusta pričakujemo več Slovencev, ki so bolj dnevni gostje, medtem ko tujci večinoma pri nas prenočijo. Glede na celotno sezono pa je vsakih približno polovico." Priljubljeno kočo v Julijskih Alpah obišče največ Belgijcev, Nemcev in Nizozemcev, vse več je Izraelcev, prihajajo tudi ljubitelji gora iz ZDA in Avstralije.



Dober obisk ima tudi Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m, PD Jezersko), ki kraljuje nad Jezerskim, prvo slovensko gorniško vasjo, v mednarodno družino katerih septembra vstopajo tudi Luče. "Sezona je po mojem občutku zelo dobra, 70 odstotkov gostov je tujcev, ki prihajajo tudi med tednom, velika večina je Čehov, njihovo število se še povečuje. Že od leta 1990 sodelujemo z velikim promotorjem Ladislavom Jiraskom, zato nas obišče vse več Čehov, ki so ponosni, da so naredili to kočo, veliko je tudi Avstrijcev, saj je Češka koča tam zelo znana, tudi v Sloveniji je nekaj posebnega, saj je vse od postavitve leta 1900 ostala enaka, le z nekaj lepotnimi dodatki. Dosti je tudi planincev, ki hodijo po Slovenski planinski poti, presenetljivo je letos veliko povečanje Američanov na SPP," pove oskrbnica Karmen Karničar in doda: "Po svojih izkušnjah lahko za češke turiste rečem, da so dobri gostje, so prijazni, vljudni, glede izkušenj v gorah je pa različno, tako kot s slovenskimi planinci. V gorah je vse več ljudi, ki bi jim najprej priporočila tečaj varne hoje, saj se pogosto precenijo."



Tradicionalno so na vrhuncu sezone najbolj obiskane koče v Triglavskem pogorju in Kamniško-Savinjskih Alpah, pa tudi tiste, ki so lažje dostopne za družine, med njimi koče v Posavskem hribovju in na širšem območju Pohorja. Z dobrim obiskom se lahko pohvali tudi Dom na Uršlji gori (1680 m, PD Prevalje) na Koroškem, ki ma oba certifikata - družinam in okolju prijazna planinska koča. "Na Uršlji gori imamo večji obisk kot pretekla leta, predvsem čez teden, zato smo zelo zadovoljni. Na koči sem tretjo sezono in lahko rečem, da smo tako ponudbo kot obisk dvignili na višjo raven - s prijaznostjo, strežbo zunaj, gostinsko ponudbo, kakovostjo in velikim izborom hrane, pa tudi s promocijo prek družbenih omrežij," se pohvali najemnica Sonja Podbregar: "V poletnem času nas obišče veliko družin, ker je koča dokaj lahko dostopna in ker se posebej posvetimo najmlajšim gostom. Vsako leto je tudi več tujcev, med prenočitvami že kar 80 odstotkov, kot dnevnih gostov pa recimo deset odstotkov. Slovenci prevladujejo kot dnevni gostje, prenočujejo pa največ tisti, ki hodijo po Koroški ali Slovenski planinski poti. Med tujci prevladujejo Nemci, Angleži, Nizozemci, Belgijci in Poljaki, ki nas obiščejo zaradi Slovenske planinske poti, zato je novi vodnik po SPP v angleščini zelo dobrošel."



Slovenska planinska pot (SPP) je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Vodnik Slovenska planinska pot izpod peresa Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca je izšel oktobra lani, zaradi vse večjega zanimanja tujcev za SPP pa je v prevodu Gorazda Pipenbaherja v začetku avgusta izšel še vodnik v angleščini Slovenian Mountain Trail, ki predstavlja celotno pot kot zaporedje posameznih dnevnih etap, dodani so tudi napotki za varnejši obisk gora. V vodniku so pregledno podani kratek opis poti, višina izhodišča in cilja etape, višinska razlika, dolžina in čas hoje, zahtevnost poti, zanimivosti ob poti, možni vzponi na bližnje vrhove in možnost zasilnega umika v dolino. Za vse koče na poti so zbrane informacije, perorisbe in QR-kode za pametne telefone, dodana sta zemljevid poteka etape in profil poti.



Prvi korak k varnejšemu obisku gora je načrtovanje poti ob planinskem vodniku in zemljevidu, zato je planinska zveza letos izdelala posebne plastificirane zemljevide za planinske koče, ki poleg prikaza širšega območja koče vsebujejo pomembne informacije za obiskovalce gora. Zemljevidi so nameščeni v 28 kočah po Sloveniji, večinoma na bolj obiskanih v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, z njimi pa bo postopoma opremila tudi druge planinske koče. V kočah, na PZS, turističnih in drugih točkah je obiskovalcem gora na voljo tudi zgibanka z napotki za varnejši obisk gora poleti v slovenščini in angleščini.


Vse več tujcev v dobro obiskanih... Češka koča na Spodnjih Ravneh je zelo priljubljena med Čehi in Avstrijci (foto Manca Ogrin). Vse več tujcev v dobro obiskanih... Dom na Uršlji gori obišče vse več družin in planincev na Slovenski planinski poti (foto Manca Ogrin). Vse več tujcev v dobro obiskanih... Odlično obiskan Pogačnikov dom na Kriških podih je vključen v evropski projekt Life SustainHuts (foto Manca Ogrin). Vse več tujcev v dobro obiskanih... Planinska zveza Slovenije je 28 planinskih koč opremila s posebnimi plastificiranimi zemljevidi (foto Manca Ogrin). Vse več tujcev v dobro obiskanih... Strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar in podpredsednik PZS Miro Eržen (foto Manca Ogrin). Vse več tujcev v dobro obiskanih... Vodnik po Slovenski planinski poti v angleščini in slovenščini (foto Manca Ogrin).
Copyright © 2006-2019 Hribi.net, Pogoji uporabe, Oglaševanje, Piškotki