Zgornja Bistrica - Sveti Trije kralji (skozi Bistriški Vintgar mimo Močnika)

Dostop do izhodišča:
Z avtoceste izvoz Slovenska Bistrica-jug, skozi krožišče do križišča stare ceste Maribor-Celje, kjer zavijemo desno do središča Slovenske Bistrice (cca 600 m), kjer pri semaforjih ob cerkvi zavijemo levo. Vozimo v glavnem naravnost, desno mimo tovarne Impol (krožišče – drugi izvoz), čez most preko Bistrice, pri vseh nadaljnjih križiščih vozimo naravnost, čez polje do konca ceste ob vodarni, kjer parkiramo avto. Od središča Slovenske Bistrice slabe 4 km.

Opis poti:
Od parkirišča v gozd, kjer sprva široka in položna pot poteka po levem bregu Bistrice, ki jo nato prečimo preko kovinske brvi. Hodimo v neposredni bližini Bistrice in se počasi vzpenjamo, kmalu naletimo na kažipot za Rimski kamnolom, v katerem so v času rimskega cesarstva pridobivali beli marmor za umetniške stvaritve. (*** Za ogled kamnoloma zavijemo desno čez brv, čez nekaj minut smo pri njem, povratek po isti poti).
Pot postaja strmejša, čez čas je Bistrica že globoko pod nami. Kažipot nas opozori na naravno znamenitost in sicer 20 m visoko večstopenjsko slapišče Šum, pot nadaljujemo naravnost. (*** Za ogled Šuma izberemo desno ozko pot, ki nas vodi navzdol do slapu, od tam nadaljujemo levo navkreber, dokler se ponovno ne priključimo glavni poti, skupni čas hoje se podaljša za približno 20 minut).

Ob nadaljevanju poti naletimo na kažipot za Ančnikovo gradišče, mi pa zavijemo desno čez leseno brv preko pritoka Bistrice, preko močvirnega zemljišča in nato preko kovinske brvi na levi breg Bistrice. V nadaljevanju postane pot strmejša, občudujemo brzice in slapove Bistrice, ob poti večkrat opazimo ostanke žag in mlinov, preseneti nas tudi kakšna klopca za počitek. Naletimo tudi na izpostavljeno mesto, ki ga moramo pazljivo prečiti.

V zgornjem delu postane pot zložnejša in še vedno poteka ob Bistrici, katere tok se tudi nekoliko umiri, na križišču obidemo stari mlin po desni strani in sledimo oznakam. Skozi drevje na levi strani zazremo večjo jaso, pot ponovno zavije v gozd, kjer si lahko ogledamo Maroltovo jelko, ki pa je žal že precej propadla. V nadaljevanju nas od začetka pot prvič pripelje iz gozda na plano, kjer po levi strani prečimo večji travnik do makadamske ceste, kjer zavijemo levo čez most in takoj zatem na naslednjem križišču desno. Smo pod Močnikom, za nami sta 2/3 poti. Po 200 m hoje po cesti zavijemo desno (bodimo pozorni na slabo viden kažipot na električnem drogu na levi strani ceste), v gozdu se usmerimo levo in v zmerni strmini nadaljujemo po dobri vidni poti. Vmes enkrat prečimo asfaltno cesto, malo pred koncem poti se nam z leve priključi pot iz Velikega Tinja.

Priporočamo: podobni izleti, vpisna knjiga