Podmežakla (Jesenice) - Škrbina (Mežakla) (ob daljnovodu)
Izhodišče: Podmežakla (Jesenice) (580 m)
Ime poti: ob daljnovodu
Čas hoje: 1 h 40 min
Zahtevnost: zahtevno brezpotje
Višinska razlika: 630 m
Višinska razlika po poti: 630 m
Zemljevid: Karavanke - osrednji del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 8.022
 | 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lipce, kjer zavijemo desno in se zapeljemo na Jesenice. V centru mesta sledimo smerokazom za Podmežaklo. Ko pripeljemo skozi podvoz, zavijemo levo in z vožnjo nadaljujemo po glavni cesti še nekaj 100 m, nakar ob cesti opazimo tablo z napisom "Muzejsko območje Stara Sava". Takoj zatem sledi križišče, kjer zavijemo desno k stanovanjskemu bloku (levo most čez Savo). Tu na primernem mestu parkiramo.
Opis poti:
S parkirišča se ozremo naravnost proti Mežakli, ter opazimo manjšo stezico, ki se le nekaj m vzpenja v isto smer. Stopimo nanjo in se vzpnemo do ravnine, kjer je makadam oz. kolovoz. Tu nadaljujemo levo, pot pa nas hitro pripelje pod nižji avtocestni viadukt. Na drugi strani avtoceste lahko zdaj na levi opazimo bolj ali manj zaraslo traso (poseko) bivšega električnega - daljnovoda, ki se vzpenja proti vrhu Mežakle.
Kakih 30 m višje se ji priključimo in se tako pričnemo vzpenjati po vse večji strmini. Poti tukaj ni, zato si jo lahko zgolj iznajdljivo predstavljamo med skalami, kamenjem in grmičevjem.
Trasa oz. naša pot vsaj enkrat prečka slabši kolovoz in se še naprej ves čas strmo vzpenja. Po približno 30 min hoje strmina za krajši čas popusti, kmalu pa se teren zopet strmo vzpne. Ko dobimo občutek, da strmina drugič nekako popušča, smo v bližini težkega in zelo strmega melišča.
Čaka nas nekaj naporne hoje oz. iskanja primernih prehodov po kamenju in drobirju, med skalami in redkim grmičevjem, vse dokler se ne znajdemo pod pečinami, vrh katerih lahko opazujemo televizijski oddajnik.
Teren postaja vse bolj strm, mi pa postopno zavijemo nekoliko levo v gozd, kjer naletimo na stopnicam podobne lovilce oz. zadrževalce plazov in drsenja terena, pod katerimi je na novo speljan kabel. Tu si lahko pomagamo z oprijemanjem jeklenih palic. Ko se že povzpnemo tik pod Škrbino (50 m), pa lahko opazimo da je teren v razmakih (po 2 m) med t.i. "stopnicami" utrjen z betonsko maso. Vendar pozor! Betonska podlaga ni primerna za hojo, saj se njena površina drobi (drsi). Zaradi vse hujše strmine in pomanjkanja oprijema, med stopnicami pa prevelikega razmaka, se približno 25 m pred vrhom usmerimo levo na zelo strmo, s travo in redkim grmičevjem poraslo pobočje, po katerem previdno splezamo do vrha Škrbine (del stare jeklenice, ki se nam tukaj ponuja, ne predstavlja zanesljivega oprijema).
Vrh Škrbine se usmerimo desno na markirano pot, ki nas po kratkem času pripelje do tv- oddajnika, kjer je razgledišče oz. naš cilj.
Sestop priporočljiv po običajni poti čez Zakop.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
Diskusija o izletu Podmežakla (Jesenice) - Škrbina (Mežakla) (ob daljnovodu)
|
| heinz11. 09. 2009 |
Smer ni primerna za neizkušene. Tik pod vrhom se soočiš z izjemno strmino brez zanesljivega oprijema. V mokrem pa naj bi sploh ne poizkušali.
Stvar je sicer možno prehoditi v 1,40 ure, a naj priznam, da sem zaradi kopice težav v zgornjem delu (iskanje prehoda), porabil vsega skoraj 2 uri.
Sestopil sem čez Zakop.
|
|
|
|
| Bojan_A11. 09. 2009 |
A pol se ne bi dal laufat?
|
|
|
|
| heinz11. 09. 2009 |
Gre za brezpotje. Kot sem opisal, v glavnem ves čas iščeš prehode med kamenjem, skalami in redkim grmičevjem. Proti vrhu pa smer (ne pot) postane tako strma, da tudi v najboljšem primeru ne bo šlo z "laufanjem". Mnogo bolj s plezanjem.
Laufanje bi se obneslo po markirani poti "čez Zakop". Ti bi uspel v slabe pol ure.
Lp Heinz!!
|
|
|
|
| Parkeljc13. 06. 2010 |
No, danes sem se odločil za omenjeno smer (drugega primernega izraza ne poznam). Gor sem bil natančno v 1 uri, dol pa 40 min. Moram priznati, da je zadnjih 15 min dober preizskus vzdržljivosti (milo rečeno). Že dolgo dolgo nisem bil tako prepoten pri hoji navkreber. Pravzaprav hočem reči, da vzpon odsvetujem, če niste ravno fit, saj bi bil sestop zelo težak, saj praktično poti NI, sprva sem hotel sestopiti po isti poti, vendar me je nekaj grmenja in kapljic težja odvrnilo od nameravanega, tako da sem sestopil po poti čez Zakop. Ziher je ziher. LP
|
|
|
|
| heinz13. 06. 2010 |
Čestitke! Smatram, da je 1 ura za ta vzpon zelo hitro.
Vsaj proti vrhu ne bi priporočal hitenja, saj utegne postati nevarno.
Za sestop pa bom sam v vsakem primeru izbiral pot čez Zakop.
Parkeljc, si na vrh prilezel po betonski podlagi, ali po travi na levi?
Lp heinz!
|
|
|
|
| Parkeljc14. 06. 2010 |
Taprve (spodnje) štenge sem zgrešil, ker sem se držal skale na desni, nad oddajnikom, nato sem s usmeril proti "hrapavim" betonskim tazgornjim štengam na levi, če jim lahko sploh tako rečem. Prav tazadnja je najbolj nevarna, ker sem iskal oprimek in se pognal navzgor, ko je ploh, ki drži betonsko podlago popustil, a na srečo sem se prijel za železno, v tla zabito podporno palico z drugo roko...
Heinz, drgač mi pa čas nič ne pomeni, le okvirno dobro vedeti, zaradi planiranja in drugih obveznosti. Sam mislim, da bi zmogel še hitreje.
LP !
|
|
|
|
| heinz14. 06. 2010 |
Ja seveda, čim krajši čas je v glavnem bolj pomemben za gorsko tekaške podvige, medtem, ko ga planinci veliko porabimo za uživanje v naravni okolici, počitke, fotografiranje ipd, v največkrat zmernem- srednjem tempu hoje.
Z oprimki v zgornjem delu pa so res kar težave, no, zato sem se jaz odločil usmeriti v levo na travo (v tem smislu je tudi opis),a ni rečeno, da to pomeni kaj boljši prehod, saj je teren postavljen skoraj pokonci.
Na tem mestu (ob skali) je bila menda nekdaj nameščena jeklenica, danes pa verjetno zelo pride prav, če imaš s seboj kak meter vrvi..
Si bil mogoče že na skali nad cesto 1.maja, na kateri je naslikan simbol- srp in kladivo?
|
|
|
|
| Ljubo K.29. 12. 2013 |
S partnerko sva izkoristila oktobrske temperature konec decembra za skok do oddajnika. Najprej sva zgrešila in šla levo in potem gor po poti proti Žakljevemu bivaku. Po ca. 100 m strmine sva potem po kolovozu prečila v desno v graben. Poti dejansko ni. Z malo telovadbe sva šla čez betonske stopnice. Pot navzdol odsvetujem.
|
|
|
|
| Jusk25. 10. 2019 |
Danes sem po okoli enem letu spet prehodil to fajn strmo pot. Sicer ne ravno po opisu,do melišča pod vrhom se da priti po strmi kamniti vlaki,trasa daljnovoda je že preveč zaraščena. Potem naprej naravnost gor skozi gozd ob melišču po tistih "stopnicah",ki jih večino ni več(leta delajo svoje),so pa vsaj še železne palice za oprijem. Preplezal tudi betonske stopnice tik pod vrhom(spolzke!). Razgled spet super,jasno sončno vreme,sestop čez Zakop
|
|
|
|
| Jusk25. 11. 2020 |
danes sem se po enem letu spet lotil te poti,treba je biti zelo previden ker je pod listjem polno kamenja in drsi,tudi na splošno je pot slabša kot lani,lesene 'stopnice' propadajo,nekaterih ni več,železne palice ki so v pomoč za oprijem so tudi večinoma že fajn razmajane. Na vrhu ujamem zadnje današnje sončne žarke,sestopil po normalni poti
|
|
|
|
| Majdag25. 11. 2020 |
Jusk, enkrat pred leti sem šla po tej poti na škrbino. Pa jo imam čisto dovolj, za vse čase.. 
|
|
|
|
| heinz25. 11. 2020 |
Ne gre za pot, ampak zgolj smer (zapisano v zg. komentarjih). Pred desetletji ko je bila še pot, je bila ta pod vrhom opremljena s pravimi stopnicami in jeklenico. Od tega ni ostalo drugega kot smer oz. nekaj sledi stare poti. Odlično bi bilo, če se jo obnovilo, a dvomim, saj PD-ji niso več kar so bili nekdaj. Po tej varianti sem tudi sestopal, vendar ni najlepše..
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.