Iz Kranjske Gore se čez mejni prehod Rateče zapeljemo do Trbiža / Tarvisio. V Trbižu nadaljujemo levo v smeri Bovca in cesti sledimo do križišča v bližini Rabeljskega jezera. Tu nadaljujemo desno v smeri Nevejskega prevala / Sella Nevea. Tej cesti, ki se po večini vzpenja sledimo do velikega parkirišča pri spodnji postaji žičnice, ki pelje do koče Gilberti.
Iz Bovca se zapeljemo do mejnega prehoda Predel, s katerega se spustimo na italijansko stran. Le malo za Rabeljskim jezerom pa pridemo do križišča, kjer nadaljujemo levo v smeri Nevejskega prevala / Sella Nevea. Naprej sledi zgornjemu opisu. |
Na koncu parkirišča opazimo tablo za planinski dom Gilberti, ki nas usmeri na spodnji del smučarske proge. Ko stopimo na progo nadaljujemo levo in po krajšem vzponu stopimo na transportno reševalno cesto, ki se vzpenja po progi navzgor. Z razmeroma strme in za promet zaprte ceste se nam iz koraka v korak odpirajo novi razgledi, ki pa so najlepši na bližnjo Belo peč in na Montaževo skupino gora. Cesta se višje povsem približa pečinam Bele peči in nas za tem pripelje do zgornje postaje žičnice pri koči Gilberti.
Od koče se rahlo spustimo (smer zahod) v manjšo dolinico, kjer je razpotje poti. Nadaljujemo desno v smeri S.Grubia po poti, ki poteka med glavnim kaninskim grebenom na levi in Belo pečjo na desni. Pot naprej se sprva zložno vzpenja po dolini, nato pa se začne strmeje vzpenjati in nas po nekaj minutah vzpona pripelje do stare vojaške utrdbe na sedlu Bela peč. Za utrdbo nadaljujemo rahlo levo v smeri "bivacco" (desno Bela peč 30 minut zelo zahtevna pot) po stari vojaški mulatjeri, ki pa je že dodobra uničena. Pot, ki se rahlo spušča in nato spet vzpenja poteka po mestoma strmih pobočjih, ki so ponekod rahlo prepadna in izpostavljena padajočemu kamenju (ker je pot široka v kopnem ne povzroča težav). Pot nas nato pripelje na razpotje, kjer se levo navzgor odcepi pot na Visoki Kanin. Nadaljujemo po mulatjeri, ki naprej preči nekaj grap, ki so dolgo v poletje prekrite s snegom. Lepa in razgledna visokogorska pot pa nas po 2 urah hoje od koče Gilberti pripelje do bivaka Marrusich.
Pri bivaku se usmerimo proti jugovzhodu na ozko stezico, ki vodi ob grebenu in se prične vzpenjati. Pot nas kmalu pripelje na greben in se nato nekajkrat rahlo vzpne in spusti. Kasneje se pot ponovno umakne grebenu na levo stran ter sledi še kratek vzpon po melišču do vstopa v plezalni del poti.
Sprva se ob jeklenici vzpnemo desno navzgor do grebena od koder se nam odpre pogled v dolino Rezije. Na grebenu nadaljujemo levo ter se za kratek čas vzpenjamo ob jeklenici po ozkem grebenu, nato pa se grebenu ponovno umaknemo na severno stran. Tu postane pot zelo strma in se navpično vzpne s pomočjo številnih skob. Sledi še nekaj strmih vzponov ob jeklenici nato pa ponovno pridemo na greben. V nadaljevanju je pot nekoliko manj zavarovana, vendar na ključnih mestih nam je še vedno v pomoč jeklenica. Večinoma se vzpenjamo ob grebenu na severni strani, občasno pa pot poteka tudi po grebenu. V zadnjem delu poti proti Vrhu Krnice nas pot pripelje na južno stran grebena in do vrha sledi še krajši vzpon po nekoliko manj strmem pobočju.
Z vrha nadaljujemo po grebenu in se sprva nekoliko spustimo po gladkih ploščah, nato pa se grebenu umaknemo na desno stran. Tu se še nekoliko spustimo po rahlo gruščnatem terenu, nato pa nadaljujemo v levo ter se nekajkrat vzpnemo ob jeklenici. V nadaljevanju v rahlem vzponu prečimo nezavarovano strmo travnato pobočje, nato pa se kmalu pričnemo vzpenjati levo navzgor in s pomočjo nekaj jeklenic ponovno dosežemo greben. V nadaljevanju pot poteka po izpostavljenem nezavarovanem grebenu in potrebnega je tudi nekaj lažjega plezanja čez kratke skalne skoke na grebenu. Večjim skalnim skokom pa se umaknemo na desno stran grebena. Ko ponovno dosežemo greben, postane pot manj zahtevna in sledi še krajši vzpon do razglednega vrha.
Sestopimo lahko po poti Via ferrata Divisione Julia, ki je nekoliko manj zahtevna od zgoraj opisane. Ta pot vodi preko ledenika, zato potrebujemo pri sestopu po tej poti primerno zimsko opremo.
Druga možnost pa je da sestopimo po poti, ki vodi po slovenski strani mimo sedla Prevala. Pot po slovenski strani je bistveno lažja od obeh omenjenih, ki vodijo iz italijanske strani. |
