Ljubelj - Srednji vrh (nad Završnico) (po pobočju Vrtače)

Peljemo se do mejnega prehoda Ljubelj in tik pred prehodom zavijemo levo na veliko parkirišče pod sedežnico na Zelenico.

Po eni od poti (označena planinska pot, pot po servisni cesti ali po graničarski stezi) se vzpnemo do doma na Zelenici. Od doma gremo nekaj deset metrov v rahlem vzponu po poti, ki vodi do koče pri izviru Završnice, in nato zavijemo desno, na komaj vidno stezo, ki preči travnik (smučišče) in se izgubi v gozdičku na nasprotni strani. Odcep na poti ni označen, usmerjevalno tablo pa boste zagledali tik preden na odcepu stopite v gozdiček. Ta pot vodi na Vrtačo (in Stol) in nas ves čas vodi po pobočju Vrtače, spočetka v redkem gozdičku, kasneje pa skozi ruševje in preko melišč in se zmerno vzpenja ter je zelo razgledna. Ko pridemo na razcep, ki je označen na kamnu na poti in kaže desno na Vrtačo, levo na Stol, se usmerimo na levo pot, ki vodi proti Stolu. Od tega razcepa dalje je pot praktično skoraj neoznačena, vendar dobro vidna in shojena. Ta pot nas večinoma skozi ruševje, najprej skoraj vodoravno, v zadnjem delu pa v rahlem spustu, pripelje do sedla Šija (sedlo med Vrtačo in Srednjim vrhom). Tu je stebriček s starimi lesenimi smernimi tablami, ki kažejo pot v smeri Vrtače in Stola. Na sedlu se usmerimo na stezo, ki vodi levo navzgor na Srednji vrh (pozor - tam je še ena steza, na videz bolj shojena, ki pa je usmerjena ob pobočju navzdol). Steza je prvih par metrov široka, vendar se zelo hitro močno zoži in taka ostane večji del poti. Vodi nas po robu pobočja, manjši del v zmernem, večji del pa v precej strmem vzponu. Steza je sicer lahko sledljiva, vendar tako ozka, da na mnogo mestih med hojo z nogami odrivamo visoke trave in nizko grmičevje. Del steze je pokrit z drobnim peskom, tam je na strmih delih potrebno popaziti, da ne pride do zdrsa. V slabe pol ure od sedla prispemo do ne preveč prostranega vrha, na katerem je vpisna knjiga, ni pa žiga. Pot je poplačana s čudovitimi razgledi v dolino in na sosednje vrhove - Vrtačo, Stol, Begunjščico, pa seveda tudi tiste bolj oddaljene, tako v Karavankah, kot tudi v Julijcih in Kamniških Alpah. Vračamo se lahko po isti poti, ali pa se od sedla Šija usmerimo navzdol proti Zelenici oziroma Smokuški planini (koči pri izviru Završnice). V drugem primeru nas čaka najprej precejšen spust do planine, nato pa spet precej vzpona do Zelenice.