Hribi.net
Hribi.netSlovenski splet
Registracija Navodila
uporabnik: geslo:  avtoprijava 
English Hrvatski Seznam gora Iskanje izletov
gorovja / ProkletijeZla Kolata / Kollata e keqe / Gornje Vusanje - Zla Kolata / Kollata e keqe
  

Gornje Vusanje - Zla Kolata / Kollata e keqe (normalni pristop po pastirski poti iz Zarunice )

 
Izhodišče: Gornje Vusanje (1063 m)
Cilj: Zla Kolata / Kollata e keqe (2534 m)
Ime poti: normalni pristop po pastirski poti iz Zarunice
Čas hoje: 6 h
Zahtevnost: delno zahtevna označena pot, lahko brezpotje
Zahtevnost smučanja: ni podatka
Višinska razlika: 1471 m
Višinska razlika po poti: 1471 m
Zemljevid: Prokletije 1:50 000, Kartografija Huber doo
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze, svetilka
Avtor: alyas
Ogledov: 770
Ocena: 4 glasov
Število slik: 35
Število komentarjev: 7
Dostop do izhodišča:

Prihod do Plava ali Gusinja in naprej do Vusanja v ČG je po ozkih, strmih in zavitih črnogorskih cestah kar mali podvig in ne glede iz katere strani se pripeljete do sem, si morate za to vzeti kar nekaj časa.
a) Z juga (od morja), npr. iz Podgorice: proti Skadarskemu jezeru 15 km čez mejni prehod Božaj oz. Hani Hotit na albanski strani in po dokaj novi cesti (v drugem delu zelo razgledni in ovinkasti) po albanski strani meje cca 75 km do mejnega prehoda Vermosh - Guci, ko spet pridete v Črno Goro; ta cesta je v zadnjem času všečna predvsem motoristom. Z meje do Vusanja je še cca 10 km (okoli 2 uri in pol iz Podgorice).
b) S severa, npr. iz Žabljaka: čez Mojkovac, Berane, Andrijevica, Plav, Gusanje, Vusanje – vsega cca 180 km, a vseskozi vozite znotraj Črne Gore (okoli 4 ure iz Žabljaka).

Opis poti:

Gusanje - večji kraj v občini Plav, ima cca 1000 prebivalcev in leži na cca 1000 m nv, od tam se odpravimo kakih 5 km naprej v manjšo vas Vusanje na cca 1063 m nv, ki predstavlja izhodišče za vzpon na Zlo Kolato – po normalni oz. pastirski poti čez katun/planšarijo Zarunica in mimo sedel oz. prelazov Qafes Borit in Presllopit.
Začetek poti se prične s planinskimi oznakami tik pred manjšo džamijo (neposredno za njo se nahajajo objekti stare opuščene vojaške karavle) v Gornjem Vusanju, vendar pa je tam zelo malo prostora za parkiranje, večji parking je kakih 500 m naprej in nižje na koncu vasi pri rečici Skavkač, kjer je za ogled zanimiv majhen, a atraktivni slap Grlje, ki pada v rečni kanjon.
Pot je od začetka pa do sedla med Kolatami vseskozi dobro markirana in razmeroma dobro sledljiva. Ko zapustimo vas, hodimo naprej po udobni pastirski poti, mimo nekaterih opuščenih hiš in novih objektov (večje počitniške hiše) v zaselku Zarunica, po dobri uri hoda čez gozd, pridemo do manjše planine do planšarije oz. katuna Zarunica, kjer pasejo preko 600 ovac. Nad planino se začne pot nekoliko bolj vzpenjati, a še vedno je do livade Fuš Sirma, prej položna kot pa strma. Nad katunom Zarunica je na desni strani poti, kakih 10 m nižje stalni izvir vode, kjer si je dobro napolniti zaloge za nadaljnjo pot.
Iz prej omenjene travnate livade Fuš Sirma, preide pot čez težje prehoden svet škrapelj in žlebičev, tako pridemo vse do naslednje livade, kjer je nekoč stal kantun Grlata, zdaj je opuščen.
Iz travnate livade vodita naprej dve poti: naravnost naprej proti vzhodu na karaulo in Južni vrh Bora in za katun Qafa Borit, mi pa za Zla Kolato izberemo južno pot čez Skripo in proti sedlu Preslopit, ki se nahaja že na 2039 m nv. Vmes ob poti pridemo še do zanimive jame Ledena pečina, iz katere tudi poleti veje velik hlad.
Od sedla Preslopit se začne zahtevnejši teren, kjer je včasih potrebno tudi malo poplezati. Nato prečimo široko krnico, kjer je v zgornjem delu melišč tudi poleti običajno še precej snežišč in se vzpenjamo po njenem levem robu (gledano navzgor), v ovinkih, preko številnih polic in plošč, ki so mestoma in v mokrem nevarne za zdrs. V bistvu navzgor hodimo po južnem ostenju Maje Kolate oz. Dobre Kolate in preko melišč na nasprotni strani vseskozi gledamo greben in severna ostenja Zla Kolate.
Ko premagamo zadnji skalni in strmi del, pridemo na udobno travnato sedlo med Kolatami (imenovan Qafa e Kollates), malo pred nami je globoka ledeniška krnica in za njo Ravna Kolata ter albanska meja, ki pa ni posebej označena. Od dalje sedla ni več markacij, od tam pa se lahko levo povzpnemo na Majo oz. Dobro Kolato (2528 m), ki ima proti vrhu zahtevnejši pristop, ali pa desno na višjo Zla Kolato (2534 m), na katero vodi lažja pot. Iz sedla gremo še kakih 100 m dalje, proti albanski meji, tako da greben Zla Kolate malo obidemo in se na vrh povzpnemo po lažjem, bolj travnatem svetu iz jugovzhodne strani. Zla Kolata se po albansko imenuje Kolata e Keq, kar naj bi pomenilo »slab pašnik«.
Sestop iz gore in nazaj v dolino opravimo po isti poti, saj je pot dolga, cca 12 km (razen če jo ne podaljšamo še na eno od drugih dveh Kolat), celoten čas hoje za tako turo pa je cca 11-12 ur.

Ob poti: Katun Zarunica (1236m), Ledena pečina (1910m)
Priporočamo: podobni izleti,
Dodaj v:    facebook    Twitter    myspace    Digg    delicious    reddit
Slike:
Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe1 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe2 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe3 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe4 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe5 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe6 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe7 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe8 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe9 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe10 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe11 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe12 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe13 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe14 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe15 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe16 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe17 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe18 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe19 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe20 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe21 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe22 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe23 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe24 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe25 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe26 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe27 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe28 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe29 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe30 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe31 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe32 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe33 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe34 Gornje Vusanje - zla_kolata___kollata_e_keqe35
Diskusija o izletu Gornje Vusanje - Zla Kolata / Kollata e keqe (normalni pristop po pastirski poti iz Zarunice )
miri     
21.8.2018
Istega vodiča ste imeli.Pred dvema letoma nas je vodil.Vso pot brez pijače in hrane.Post.
Sem se čudil,kako.
Peter Pehani     
23.8.2018
Navdušen sem, da se še kdo potika tule! Predlagam pa tri popravke. mežikanje Najprej o albanskem imenu za sosednji vrh Zle Kolate, za katerega vi uporabljate ime Dobra Kolata / Maja Kolata. Črnogorsko ime je pravilno, albnasko je pa po moje narobe. Pravilno je Dobra Kolata / Kollata e Mirë.
Razlaga: Mi smo bili poleti na albanski strani (dolina Valbonë). Tudi sem sem pripravi opis (za turo na Dobro Kolato / Kollata e Mirë). Za pripravo izleta sem pregeldal kar veliko kart (3 fizične in vsaj 3 spletne). Treba je priznati: z imeni vrhov je res križ! Precej so neenotna. Vseeno sem po dolgem pregledovanju in tuhtanju prišel do rezultata, ki z veliko verjetnostjo pravilen. Nazivi so po moje takšni:
* sedlo med Dobro in Zlo Kolato se imenuje Dvojni prevoj / Qafa e Kollates,
* levo od sedla je Dobra Kolata / Kollata e Mirë,
* desno od sedla je Zla Kolata / Kollata e Keqë,
* precej bolj naprej proti vzhodu pa je Ravna Kolata / Maja e Kollatës oz. Rodi e Kollatës oz. tudi Podi e Kollatës (ki najvišji vrh skupine Kolata).
Argumenti za to imenovanje: Dobra in Zla Kolata sta neposredna soseda (kot dobro-zlo), zato je logično, da sta ti imeni skupaj. V albanskem prevodu potem Mirë=Dobra, Keqë=Slaba. Tretji vrh pa je po črnogorsko Ravna Kolata (logično, ker je čisto raven). Po albansko pa se mu reče Maja e Kollatës, nekako v smislu "najvišji vrh" skupine Kolata, saj Maja=Vrh. Za ta vrh se uporablja tudi imeni Rodi ali Podi e Kollatës.
Nenazadnje, imena, ki jih navajam, so tudi na Zemljevidu od hribi.net, če kliknete ozadje OSM.
No, z višinami teh vrhov je tudi križ, niso enotne, a tu se nisem tako obremenjeval.
Predlagam torej popravek, da namesto Maja Kolata uporabljate Dobra Kolata / Kollata e Mirë. Popravke je treba izvesti v opisu gore Zla Kolata, v opisu ture na Zlo Kolato iz Vusanj ter tudi pri pripadajočih fotografijah št 19 in 26.
mežikanje Drugi popravek, ki ga predlagam: Pišete, da od sedla Dvojni prevoj / Qafa e Kollates ni več markacij. To ne drži. Markacije so - in vodijo na vrh Dobra Kolata / Kollata e Mirë. Drži pa, da na ostala dva vrhova (Zla Kolata / Kollata e Keqë ter Ravna Kolata / Maja e Kollatës) pa ni markacij.
mežikanje Zapisali ste tudi, da Dobra Kolata "ima proti vrhu zahtevnejši pristop". Tudi to ni čisto res. Pristop je markiran in ni zahteven. Prosim, da tudi to popravite. Še bolje pa bi bilo, da usmerite na moj opis, saj že obstaja na hribi.net
Srečno in kdaj na svidenje tam doli nasmeh lp peter
Trobec     
23.8.2018
Tudi zemljevidi za to področje so narejeni bolj na približno. Najboljši zemljevid, ki sem ga videl, ja bil madžarski. Pa še tisti v rahlo nenavadnem merilu. Mislim da 1:65.000.
Pi_is_exactly_3     
24.8.2018
Mislim, da bi ta dva seznama (gre za podstrani hribi.net) morala biti združena:
http://www.hribi.net/gorovje/prokletije/130
http://www.hribi.net/gorovje/prokletije/153
alyas     
24.8.2018
Komentar - »POPRAVKI« k opisu poti na goro: Zla Kolata

Kdor pozorno bere moje opise in slike s komentarji razmer na planinskih in kolesarskih poteh, zagotovo ve, da so dokaj verodostojni in natančni, običajno zadeve prej vedno dobro preverim v praksi, pa tudi pri lokalcih oz. domačinih in v obstoječih pisnih virih, če le obstajajo.

- kar se tiče imena sosednje gore Maja Kolata ali Dobra Kolata (ali po vaših virih še Kollata e Mirë), naj povem, da tega v knjižni izdaji vodnika: Gusinjske Prokletije - zavičajne staze, avtorja Rifata Mulića, leto izdaje 2016, ni bilo zaslediti, enako tudi ne na zemljevidu: Prokletije, planinarjenje i biciklizam, karta 1:50.000. Na sedlu med Kolatama piše oznaka na skali in smerni puščici za goro: Maja e Kollates 2528 m in nedvomno gre tu za eno in isto goro.
Zgoraj navedeni zemljevid Prokletij ima za te tri Kolate naslednje označbe:
Zla Kolata - Kollata e Keqe (2534), Dobra Kolata - Maja e Kollates (2528), Ravna Kolata - Podi i Kollates (2554).
Glede na domačina, planinskega vodnika in markacista te poti Ahmeta iz Plava, ki je bil z nami v Prokletijah in tudi na Zla Kolati, drugih imen, kot sem jih tudi sam uporabil za trojček Kolat na albansko-črnogorski meji, nam sam on ni omenjal.

- ali je pot na sosednjo goro Maja e Kollates markirana ali ne, tega nisem pisal, zapisal pa sem, da ni markiran dostop od sedla med Kolatama dalje na Zlo Kolato in da je vzpon na Majo ali Dobro Kolato od predmetnega sedla naprej, zahtevnejši kot vzpon na Zlo Kolato, ki ima iz vzhoda dokaj lažje dostopen vrh po brezpotju.

Torej, če povzamem, vi ste opisovali pot in pristop na Dobro Kolato, pač po vašem videnju in doživetju, jaz pa na sosednjo Zla Kolato, kjer smo bili skupaj s kolegi letos 27.7.2018.

V zvezi z vašimi pripombami, pa sem v svoj opis Zla Kolate za sosednjo Majo ali Dobro Kolato dopolnil tudi še tretje ime, ki ste ga uporabili vi pri vašem opisu Dobre Kolate, za primer, da se lahko bralci iz predloženih opisov in slik lažje znajdejo in orientirajo.
Ps: zgoraj - na koncu dodane slike.
gams1     
24.8.2018
eek in če jaz ta albanska in črnogorska imena iz predhodnih komentarjev prav razumem zmeden, je to, kot da bi Francozi skušali modrovati o tem, kaj je npr. na naši Košuti za kak vrh najbolj prav,... ali slovensko ali avstrijsko ime, ... in ali se gre nanj bolj prav iz avstrijske ali pa iz naše strani, jezik, cool
Peter Pehani     
24.8.2018
@gams1: Lustna, hehe. No, v resnici je bolj tako, kot da bi dva Francoza razpravljala o tem, katero slovensko ime je pravo, medtem ko bi bila o avstrijskih imenih soglasna.
Tukaj sva se znasla dva - ocitno skrbna - zapisovalca, ki pa uporabljava - ocitno - razlicne vire. O crnogorskih imenih sva soglasna. O albanskih pa (zaenkrat se) ne. To je to.
@alyas: Hvala za dopolnitve im komentarje.
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Avtoprijava:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati
Copyright © 2006-2019 Hribi.net, Pogoji uporabe, Oglaševanje, Piškotki